V 10 letih 3.000 novih javnih najemnih stanovanj: "Vsaka vlada je po svoje zaslužna"

Stanovanjski sklad RS je v obdobju 2015-2025, za katero je veljal tudi zadnji nacionalni stanovanjski program, zagotovil okoli 3.000 dodatnih javnih najemnih stanovanj. V gradnji ali pripravi so še projekti za več kot 2.000 stanovanj, od tega so trije največji projekti z okoli 1.000 stanovanji tik pred začetkom gradnje.

Sklad je v obdobju 2015-2019 zagotovil 517 dodatnih stanovanj, od tega 269 z lastnimi investicijami, 228 prek programov sofinanciranja projektov občin in lokalnih skladov ter 20 z nakupi prek javnega poziva. Leta 2015 je imel na voljo 150 milijonov evrov, nedokončane projekte na Brdu v Ljubljani, novih projektov pa ni bilo pripravljenih, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik uprave republiškega stanovanjskega sklada Črtomir Remec, ki sklad vodi od leta 2015.

Ob spremembi usmeritve od gradnje za trg v gradnjo najemnih stanovanj je sklad zagnal več projektov in v obdobju 2020-2025 zagotovil dodatnih 2.482 stanovanj, od tega 1.241 z lastnimi investicijami, 845 prek programov sofinanciranja in 396 z nakupi prek javnega poziva. Za skupno okoli 3.000 stanovanj v obdobju 2015-2025 je bilo potrebnih okoli 350 milijonov evrov, je povedal Remec.

Trenutno je v gradnji ali pripravi 2.118 stanovanj, od tega jih bo sklad sam gradil 1.885, 218 jih je predvidenih prek programov sofinanciranja, 15 pa jih bo zagotovljenih z nakupom. Ocenjena investicijska vrednost je skupno okoli 402 milijona evrov.

Od 1.885 stanovanj jih je v gradnji nekaj manj kot 170 na Jesenicah (46), v Lukovici (82) in Lendavi (40). Večji projekti so Glince Podutik v Ljubljani (v treh fazah skupno 280 stanovanj), Novo Pobrežje v Mariboru (v dveh fazah 439 stanovanj) in Ob Savi v Kranju (v dveh fazah 269 stanovanj). Remec pričakuje, da bodo integralna gradbena dovoljenja zanje dobili do konca leta, tako da bi lahko gradnja stekla v prvem polletju 2026.

Preostali projekti so večinoma v postopku projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja, največji je celjski Novi trg s 126 stanovanji, ali umeščanja v prostor, med njimi novomeški Brod Drage s 150 stanovanji.

Stanovanjski sklad RS je iz načrta za okrevanje in odpornost prejel 36,6 milijona evrov nepovratnih sredstev za gradnjo 12 projektov s skupno 755 javnimi najemnimi stanovanji. Od tega je največ, dobrih 22 milijonov evrov, namenil za gradnjo mariborske soseske Pod Pekrsko gorco s 400 stanovanji. Večja sta tudi projekta Podbreznik v Novem mestu, kjer bo sklad za 600.000 evrov zgradil okoli 100 stanovanj, še okoli 40 jih bo za 700.000 evrov kupil prek javnega poziva, ter Nad Dolinsko v Kopru, kjer je predvidena gradnja okoli 90 stanovanj za 7,1 milijona evrov.

"Nobena vlada ne more biti zaslužna za konkreten projekt"

"Cikel od umeščanja v prostor, projektiranja, pridobivanja gradbenega dovoljenja do same gradnje v povprečju traja med pet in sedem let. To dokazuje, da nobena vlada ne more biti zaslužna za konkreten projekt," je o prepirih v politiki o zaslugah posameznih vlad dejal Remec. Od leta 2015 so bile štiri vlade in "vsaka je po svoje zaslužna (...), da smo v situaciji, v kateri smo", je dodal.

Sklad ima precej dela in stroškov z odpravljanjem napak v projektih, ki so bili grajeni za trg. Od leta 2009 do konca septembra letos je za odpravo napak na 1281 stanovanjih (od skupno 2831 prodanih stanovanj) v šestih soseskah namenil 11,4 milijona evrov brez sodnih stroškov.

Dve največji soseski, kjer še vedno izvajajo dela, sta Dragomelj s 154 stanovanji in Poljansko nabrežje v Ljubljani s 603 stanovanji. Kot je dejal Remec, je večji del posledica napak gradbenih izvajalcev, ki so končali v stečajih, določen del pa tudi posledica pomanjkljivega vzdrževanja. Ocenjujejo, da bo končni strošek sklada skupaj s sodnimi stroški znašal okoli 20 milijonov evrov.